Mnenja o zgoščenki Greva pod objem gora

Bojan Blažica

Predstavitev: Vodja založniškega odbora MK PZS, ki skrbi za izdajo in pripravo gradiv komisije. Njegova dejavnost zajema mladinsko prilogo, članke na mladinsko tematiko v planinskem vestniku, grafično podobo komisije, urejanje in pripravljanje publikacij komisije. Zgoščenka sodi v okvir njegove dejavnosti.

Pred tremi leti je bila na Zboru mladinskih odsekov PZS predstavljena pesem 'Pridi greva pod objem gora'. Začetnemu presenečenju je sledilo navdušenje. Od takrat na vsakem zboru avtor Uroš Kuzman predstavi novo pesem, navdušenje pa ostaja enako. Iz teh pesmi in tega navdušenja je nastal planinski CD, ki ga imamo sedaj pred sabo.

Tudi laičnemu ušesu je hitro razvidno, da gre za dovršen izdelek boljše (ali vsaj preverljive) kvalitete, kot je večina slovenske glasbene produkcije. To velja tako za glasbo, kot za besedila. Pohvale vreden je tudi raznolik nabor pesmi za različne starostne skupine poslušalcev in stilska raznolikost pesmi. Zgoščenka se nam zdi še posebno pomembna s stališča (planinske) vzgoje. Besedila spodbujajo k aktivnemu preživljanju prostega časa, druženju v naravi in ne nazadnje učijo tudi praktične stvari kot so obvezna oprema planinca ter imena slovenskih hribov in rastlin. Omeniti velja tudi, da že dolgo ni bilo kakovostne glasbe s planinsko tematiko. Lepo bi bilo ob tabornem ognju zaslišati kaj novega.

Za konec lahko rečemo, da se CD na zanimiv, inovativen, raznolik in šaljiv način dotika planinskega vsakdana. S svojo vsebino bi nedvomno obogatil zbirko slovenskega planinskega gradiva. Gre za izdelek, ki si zaradi svoje kvalitete zasluži, da izide v okviru PZS. V Založniškem odboru Mladinske komisije smo tudi mnenja, da bi bila velika škoda, če bi Planinska založba zgoščenko izpustila iz rok.

Bojan Rotovnik

Predstavitev: Eden izmed najvidnejših prostovoljnih delavcev na področju planinstva v zadnjih dveh desetletjih. S svojim predsedovanjem je zaznamoval tudi mladinsko komisijo PZS. Njegove kompetence segajo tudi v vzgojno-izobraževalno polje dejavnosti, saj je bil glavni urednik Planinske šole in Vodniškega učbenika. Mnenje o zgoščenki je podal preden je postal predsednik PZS.

Uroš Kuzman in jaz živiva v isti dolini, a sva se dobro spoznala šele na tečaju za vodnike PZS, ki je potekal julija 2004 v Bavšici. Na tem tečaju, kjer je bil Uroš v vlogi tečajnika, jaz pa vodja tečaja, sem zelo hitro spoznal, da ima Uroš zelo raznolike sposobnosti. Zato sem bil zelo vesel, ko sem v času po tečaju iz sosednjega društva izvedel, da se vedno bolj aktivno vključuje v aktivnosti društva, seveda pa glede na njegov potencial le-ta ni ostal neopažen tudi na ravni Mladinske komisije PZS, v kateri je v zadnjih letih eden izmed najaktivnejših funkcionarjev.

Glede na to, da se moja žena poklicno in tudi v prostem času zelo aktivno ukvarja z glasbo, sem za Urošev glasbeni talent vedel že pred tem, ko sem ga bolje spoznal. Svojo aktivnost v enem izmed najboljših pevskih zborov v Sloveniji, Šaleškem akademskem pevskem zboru, je leta 2005 nadgradil z ustanovitvijo Šaleškega študentskega okteta, katerega organizacijsko vodi še danes. Dejstvo je, da kjerkoli se pojavi Uroš Kuzman, le-ta ne more ostati nekje v ozadju, ampak kmalu pusti svoj pečat. V Šaleški akademski pevski zbor je vnesel svežino, medtem ko je s konceptom Šaleškega študentskega okteta presenetil marsikaterega ljubitelja glasbe, saj so njihovi koncerti nekaj, kar je potrebno doživeti! Mimogrede, a veste, koliko pevcev sestavlja oktet? No ja, tudi jaz sem menil da 8, dokler nisem spoznal Šaleškega študentskega okteta!

Na raznih planinskih druženjih Uroš zelo rad v roke vzame kitaro in razvedri prisotne. Ker se je aktivno vključil v planinske vrste je zato (logično, a ne?) kmalu prišel do ideje, da bi napisal kakšno planinsko pesem. In jo je! Pesem »Greva pod objem gora« je kmalu postala pravi hit med mladimi planinci, predvsem s svojo drugačnostjo od klasičnih planinskih pesmi in prilagojenostjo glasbenim zvrstem, ki jo poslušajo mladi. Mislim, da je Uroš tudi prvi predsednik mladinske komisije, ki je na Zboru mladinskih odsekov v svoje poročilo vključil glasbeni nastop s kitaro in na pozitivno presenečenje prisotnih zapel in zaigral svojo pesem. Navdušenje seveda ni izostalo!

A kdor Uroša vsaj malo pozna, ve, da se ob uspehu ne bo kar tako ustavil. To je dokazal že nekajkrat na različnih področjih. Zato imamo kar srečo, da se je Uroš našel v planinstvu in smo zato poleg nekaj drugih novosti, ki jih je uvedel v planinstvu, dobili tudi priložnost, da izdamo njegovo avtorsko zgoščenko s planinskimi pesmi.

No pa da sedaj po dokaj dolgem uvodu preidem na bistvo tega zapisa: Uroš me je prosil, če lahko napišem mnenje o njegovih avtorskih pesmih. Zgoščenko mi je podaril, ko sva se skupaj peljala na državno tekmovanje Mladina in gore januarja letos. Že ob prvem poslušanju njegovih osmih planinskih pesmi sem bil navdušen nad tem, kako raznolik je repertoar Uroša Kuzmana. Do sedaj sem bil kot glasbeni laik navajen, da se glasbeni izvajalci dokaj strogo držijo nekega glasbenega sloga (vzemimo za primer Adija Smolarja, katerega pesmi zelo rad poslušam, a se pri njih menja samo besedilo, vse ostalo ostaja skoraj enako), medtem ko me je Uroš spet presenetil. No ja, če sem odkrit, bi bil razočaran, če me ne bi presenetil! Takšen je pač njegov stil!

Vseh osem pesmi je tako raznolikih, da bo vsaj ena izmed njih našla svoje mesto še pri tako glasbeno zahtevnem planincu, večini pa bodo tako ali tako všeč večina pesmi. Ob poslušanju Uroševih pesmi je pogosto sodelovala moja celotna družina in ob tem je moja žena, ki se za razliko od mene spozna na glasbo, bila prav tako navdušena nad besedilom, izborom glasbe in tudi nad izvajalci. Pri tem pa ne smem pozabiti mojih dveh sinov, ki sedaj, kadarkoli se peljemo z avtomobilom, želita poslušati »Staro babo»(Miss Slovenije) in »Očka, mamica odhajam danes pojdem jaz v gore«. Slednjo starejši sin že skoraj zna na pamet! Tudi vse ostale pesmi so zelo prijetne za poslušanje in sem mnenja, da bodo kmalu postale sestavni del družabnih večerov tako v planinskih kočah kot tudi na planinskih taborih.

Ker gre za mnenje oz. recenzijo se spodobi, da upoštevam načelo takšnih mnenj v prostovoljnem delovanju in sicer da mora biti mnenje sestavljeno iz 95% pozitivnih stvari in 5% negativnih. Nekako kar nisem navajen, da me nekdo prosi za mnenje o neki zadevi, pa ne morem najti več kot ene pomanjkljivosti. A tokrat sem primoran ostati pri samo eni pomanjkljivosti in tistih 5% zmanjšati na samo 1%! A tudi ta pomanjkljivost pravzaprav ni pomanjkljivost, ampak samo težava za glasbeno manj nadarjene planince, kamor se uvrščam tudi sam. Večina pesmi ima namreč zahtevno besedilo, tako bomo tisti manj vešči petja pač bolj uživali ob izvajanju teh pesmi, sami pa ne bomo sodelovali.

Verjamem, da Uroš še ni rekel zadnje besede na tem področju, zato lahko pričakujemo še kar nekaj planinskih pesmi. Vsekakor pa podpiram izdajo zgoščenke v okviru Planinske založbe. S tem so se razširila obzorje planinske ustvarjalnosti in spodbudila še kakšnega novega »Uroša Kuzmana«, da bi se pojavil s predlogom novega projekta, za katerega mu bodo na začetku mnogi dejali, da to pa ni možno. No Urošu je uspelo, zakaj nebi še komu! In da se naša planinska organizacija zbudi iz zimskega spanca bi bilo potrebnih še nekaj takšnih projektov, da poživijo vsebino dela naše organizacije.

prof. Danica Pirečnik

Predstavitev: Profesorica iz Šoštanja je diplomirana glasbena pedagoginja. Njeno glasbeno ustvarjanje je močno prisotno v slovenski zborovski kulturi. Kakovost potrjujejo priznanja med drugim tudi Gallusova plaketa za prispevek k razvoju slovenske zborovske kulture in nagrada za najboljšo dirigentko mednarodnega zborovskega tekmovanja na najvišji ravni.

Posnetki skladb ponujajo dovolj raznovrstni izbor pesmi na tematiko, ki ustreza naslovu zgoščenke in njenemu namenu (planinska literatura). Tekst je kontekstualno skrbno izbran oz. spesnjen in prilagojen različnim starostnim skupinam. Osebno so mi najbolj blizu besedila, ki izstopajo predvsem po bogati pripovednosti in razpoloženjsko in intimno lepo vodeni poeziji (npr. Nič več kot to, Za sanje, na Rombonu,...). Glasbena dela so pronicljiva in duhovita. Na nekaterih mestih gre zaznati manjše spodrsljaje glasbenikov ali ne povsem dokončane zamisli, ki pa niso moteče za ustvarjanje celotne slike in podajanje sporočila.

Blaž Lesnik

Predstavitev: Povezovalec in urednik oddaj na Radiu Ognjišče, med drugimi tudi oddaje »Doživetja narave«, ki redno vključuje planinske vsebine. V zasebnem življenju ljubitelj gora in nekdanji aktiven član Mladinske komisije in planinske organizacije.

Pesem se druži z gorami in njen napev se pod gorskimi vrhovi pogosto sam izvije iz srca. Glasbo in gore je živel Kugy, da gresta dobro skupaj pa so čutili že mnogi pred in za njim. Vsako leto se na planinskih taborih po vsej Sloveniji rojevajo verzi, kitice in pesmi. Mnoge himne in napevi gredo hitro v pozabo ali v boljšem primeru pristanejo na straneh biltenov in dnevnikov. Nikoli pa se še ni zgodilo, da bi dobre planinske pesmi našle pot do zvočnega zapisa na zgoščenki. Do zdaj. Prva plošča z mamljivim vabilom, Greva pod objem gora, si že zato zasluži vzklik: »na to smo čakali, to smo potrebovali!«.

Je že res, da je veliko planinskih pesmi napisanih za narodno zabavne ansamble, tudi zborovskih izvedb ni malo, a tu se, če izvzamemo še osamelce, kot sta ponarodela Siva pot in Šifrerjeva Gorska roža, izbor hitro konča. In vendar to, da zapolnjuje glasbeno vrzel, ni edina odlika nove planinske zgoščenke. Glasbena pripoved mladih avtorjev namreč tako po izvedbeni kot vsebinski plati presega okvirje smelih ustvarjalnih podvigov s planinskih izletov in taborov.

Čeprav pristnost besedila daje slutiti, da so pesmi nastajale prav tam (v gorah torej, na izletih in taborih), se njihova izpoved ne ustavi pri vzklikih občudovanja lepot gorskega sveta, ampak sega globlje in išče odgovore tudi na večna bivanjska vprašanja: minevanje, iskanje trenutkov sreče... (skladbi Za sanje in Nič več kot to).
Tudi pri bolj šaljivih verzih sporočila ne iščemo zaman – ne govôri o tujih gorah, če domačih ne poznaš, dober spanec v šotoru prinese le dobra tura, najljubšo pa naj si vsak izbere sam (ko jo seveda z lastnim gojzarjem spozna).

Izrazna moč vseh osmih pesmi je prav v besedilu. Doživeta, močno pripovedna, šaljiva in poučna je lirika Uroša Kuzmana. Po glasbenem slogu bi lahko zgoščenko uvrstili med Kreslina in Mlakarja, svežina in pristnost pa odtehtata tudi na trenutke nerazločno petje in še neizkoriščene aranžmajske možnosti.

V tem planinskem šopku posebej izstopajo Tri planike, všečna priredba narodne, in Danes pojdem jaz v gore - pesem, ki bo nedvomno v pomoč (ali tolažbo) staršem in vodnikom pri vlivanju motivacije najmlajšim planincem.

Živimo za sanje, a časa vse manj je... Znan vzdih sodobnega človeka, tudi mladega, ki še hitreje popusti pritiskom pričakovanj, tekmovalnosti in številnih zahtev. Nadomestki, ki jih ponuja družba, so pri roki, a so žal kratkega roka in gredo v napačno smer. Planinska rešitev je preprosta: le srce, smeh in volja, preprosto – to zmore vsak!
Na poti do vznožja bo odslej v mojem avtomobilu odzvanjala glasba nove zgoščenke. Verjamem, da se bo prijela, ne le med mladimi planinci, kjer bi se lahko nekatere pesmi že to poletje prepevale ob večernih tabornih ognjih. Morda pa bodo spodbuda in navdih še komu, ki skriva podoben talent. Upajmo – v objemu gora se duh znebi dolinskih navlak in srce pripoveduje zgodbe, pesmi brez napak.

Cveto Polak

Predstavitev: Glasbenik na področju popularne glasbe aktivno deluje že 29 let. Njegovo glasbeno pot je zaznamovala »Šank Rock«. Basist z legendarno skupino aktivno koncertira še danes, v njihovi diskografiji pa najdemo 13 studijskih zgoščenk. Kot gostujoči glasbenik je sodeloval pri snemanju okoli 40 plošč znanih slovenskih izvajalcev, trenutno pa se ukvarja tudi s produkcijo in ustvarjanjem samostojnih glasbenih projektov.

Izdelek ima vsebinsko in glasbeno veliko težo. Teksti niso suhoparni in se razvijajo v pravo zgodbo, v kolikor skladba časovno to dopušča. Veliko slovenskih izvajalcev, ki imajo že nekaj glasbenih izdelkov ne premorejo takšne bogate celovitosti teksta, kot je na tem izdelku. Skoraj iz vsake skladbe bi se lahko razvila dosti daljša zgodba, saj ima avtor veliko domišljijo, kako pripovedovati in opisovati dogodek. Avtor bi poleg zgoščenke lahko izdal tudi obsežnejšo pesmarico, ki bi presegla meje glasbenega podprtja teh besed posebej ali v sklopu tega izdelka.

Instrumentalno so skladbe zelo barvito in domiselno komponirane od klasične spremljave kitare do pihalne orkestracije, banja in celovite ritem sekcije. Glede na zgodbo so pesmi interesantno aranžirane, saj se v tem izdelku prepleta kant avtorstvo, rock pasaže, funky pridevniki in tudi narodni melos. Za poslušalce je zelo interesantno slišati glasbeni izdelek, ki ima nevsakdanjo in redko slišano temo zgodbe, hkrati pa je realizacija tako dobra.